Zaključek usposabljanja v Trebnjem

18.02.2013

Medgeneracijsko usposabljanje za vodenje skupin  

Skozi 14 srečanj je skupina petnajstih prostovoljk in prostovoljcev 18. februarja 2013 uspešno zaključila 120-urni program Usposabljanja in izobraževanja  prostovoljk in prostovoljcev za vodenje skupin starih ljudi za samopomoč, ki je od novembra 2011 potekalo v prostorih Doma starejših občanov Trebnje.  

V usposabljanje je bilo vključenih deset prostovoljk in prostovoljcev iz Medgeneracijskega društva Vesela jesen, tri prostovoljke iz Medgeneracijskega društva Žarek in dve prostovoljki iz Območnega združenja Rdeči križ Novo mesto.  

Nekaj zanimivih značilnosti skupine, ki se je povezala v prijateljsko skupino:14 predstavnic žensk in 1 predstavnik moških; najstarejša udeleženka je bila stara 83 let, najmlajša pa 28 let.  

Usposabljanje je vodila Tatjana Prašnikar, organizatorka regionalne mreže za JV Slovenijo, ob tesnem sodelovanju z Anico Miklič, organizatorko lokalne mreže v MD Vesela jesen, ki sta sodelovali na vseh izobraževalnih srečanjih, s pomočjo nosilcev – predavateljev določenih tem in tako uspešno izvedli celotno usposabljanje.   Program je obsegal pridobivanje teoretičnega in praktičnega znanja z udeležbo na predavanjih, branjem literature, pisanjem refleksij, hospitacijami na skupinah, pripravo in ustanovitev lastne skupine ali vključitev v že delujočo skupino ter s pisanjem zaključne naloge.

Veliko truda in svojega časa so prostovoljke in prostovoljec vložili na poti do cilja.   Zaključek usposabljanja je bil obeležen s krajšo slovesno prireditvijo, ki jo je povezovala prostovoljka Mateja. Kulturni del so popestrile pevke vokalne skupine MEZZO iz Novega mesta pod vodstvom umetniške vodje Barbare Lotrič, prostovoljka Ivana je prebrala dve svoji avtorski pesmi, Jožica je s prisotnimi podelila razmišljanje Matere Tereze iz Kalkute, Darka pa je povedala nekaj misli v imenu udeležencev usposabljanja. Slovesnosti so se udeležili tudi predstavniki nekaterih financerjev in oseb, ki so podpirali program izobraževanja ter seveda prijatelji in svojci.

Prisotne so nagovorili direktorica Doma starejših občanov Trebnje, ga. Branka Kržič, kjer smo gostili prireditev, predsednik MD Vesela jesen, g. mr. ph. Jože Kukman, predsednica MD Žarek, ga. Marija Padovan in seveda Anica Miklič ter Tatjana Prašnikar, ki je prebrala pismo koordinatorke nacionalne mreže, ga. Martine Slokar. Ob koncu pa je vse s spontanim nagovorom prijetno presenetila stanovalka Doma starejših občanov Novo mesto – predstavnica Sveta stanovalcev doma, ki je vsem čestitala in pozdravila prostovoljsko delo.  

In zakaj postati prostovoljec? Ena od prostovoljk je v svoji zaključni nalogi zapisala:

»Življenje brez prostovoljstva si ne morem več predstavljati. Zame je to način življenja. Nihče ni na svetu tako reven, da ne bi lahko kaj daroval. Prijazna beseda in nasmeh nič ne staneta. Za prostovoljstvo sem slišala od moje prijateljice iz otroških let. Ko mi je to pripovedovala, je bila videti tako srečna in v meni se je zasidrala ta želja: tudi jaz bom prostovoljka.«  

Poleg usvojenega znanja in veščin udeleženci skozi izobraževanje pridobijo tudi zase osebno. Velikokrat se poudarja, da je program izobraževanja tudi priprava na lastnostarost. Kaj pa o izobraževanju pravi triinosemdesetletna predstavnica starejše generacije, ki dejansko živi to obdobje:

»V procesu izobraževanja za vodenje Skupine starih ljudi za samopomoč sem največ pridobila tudi sama za sebe. Ozavestila sem se, da sem stara, da čas teče in s tem teče naša biološka ura. Ampak to naenkrat ni več tragično. Nisem več »ujeta v tragedijo staranja«. Kot darilo narave sprejemam čas, ki mi je poklonjen, da v življenju še marsikaj postorim – zase in za druge. Vsaj za zdaj je v mojem doživljanju staranja premagana gerontofobija. Zavestno osvajam vsa tista prepričevanja, ki pomagajo osmisliti staranje. Počasi in nevsiljivo bi želela to živost in sprejemljivost staranja prenašati tudi na druge starostnike v skupini. Strokovnjaki ugotavljajo, da je za uspešno staranje pomembna predvsem drža človeka. Identiteta človeka je močnejša od staranja in starosti in je bistvo posameznikovega jaza. S to predpostavko bi se ozaveščena skupina starih ljudi lahko bojevala proti ustaljenim mitom o starih ljudeh in staranju. (Azra Kristančič: Nova podoba staranja – siva revolucija).«        

T.P.